Koalicija Slovenija

Najključnejši dogodek prvih mesecev tega mandata se je zgodil že prejšnji teden, a zaradi dogajanja okoli referenduma o družinskem zakoniku je tema res zaživela šele včeraj. V mislih imam seveda predlog paketa varčevalnih ukrepov, s katerimi želi vlada stabilizirati odhodkovno stran proračuna in omejiti zbezljano zadolževanje zadnjih let.

Ko je vlada objavila predlog varčevalnih ukrepov, je v hipu postalo jasno, zakaj imamo koalicijo, ki jo imamo. Ali z drugimi besedami, zakaj se je Državljanska Lista Gregorja Viranta odločila za vstop v Janševo koalicijo, in ne v Jankovićevo. Povsem nedvoumno je namreč, da je finančni minister Šušteršič ob predsedniku vlade tista ključna oseba, ki najbolj trdno stoji za vladno ekonomsko politiko. In jasno je seveda, da takšna ekonomska politika nima prav ničesar skupnega z ekonomsko vizijo nesojenega premierja, zdaj že novega starega župana prestolnice.

Slikanje strahov ali realna gospodarska slika

Paket vladnih ukrepov je, roko na srce, videti res zastrašujoč. Za razliko od ukrepov, ki smo jih vajeni iz prejšnjih mandatov, ki so bili običajno uvedeni posamično in tako, da so vedno hkrati prizadeli samo eno skupino prebivalstva, največkrat torej nekoga drugega in to po možnosti nekje v prihodnosti, so najnovejši varčevalni ukrepi zastavljeni tako na široko, da bodo najbrž po žepu udarili skoraj vsakogar med nami. In na tej točki bo koalicija prvič na tnalu in to po samo dveh mesecih vladanja, torej šele na polovici stotih dni, v katerih bi naj vlada imela mir pred kritiki.

Da bo predlog ukrepov naletel na silovit odgovor sindikatov, je bilo jasno že vnaprej. Nekoliko težje je napovedati, kako se bo odzvala javnost. Pretiranega navdušenja sicer ni pričakovati, vprašanje pa je, koliko se bosta tako širša javnost kot tudi sindikati ovedeli resnosti položaja, v katerem smo se znašli. Javnost se, z izjemo anketirancev, ki so jih kamere ujele med obiskom tržnice, še ni izrekla. Ali gre to pripisati vročici ob referendumu, ali pa preprosto šoku zaradi obsežnosti ukrepov, je težko reči. Kljub vsemu pa lahko predvidimo, da bo velik del zaposlenih v zasebnem sektorju ukrepe podprl, še zlasti glede na to, da so jih podprli tudi nekateri ugledni ekonomisti in gospodarstveniki.

Seveda pa bo ključen dogovor s sindikati. Kaj se zgodi, če vlada ignorira njihove zahteve, smo videli v prejšnjem mandatu. Tako, da vlada zelo dobro ve, kaj jo čaka. A če pričakuje sodelovanje socialnih partnerjev, jim bo seveda morala stopiti nasproti. Če vlada želi, da se državljani odpovedo delu socialnih pravic, bo morala pokazati, da zna jemati tudi tam, kjer je več obilja. Za začetek je začela pri sebi, kar je pohvalno. Res je sicer, da so prihranki zaradi krčenja poslanskega kruha minimalni, a pomemben je dober zgled. Predvsem pa državljani čakamo, kako uspešno bo država zajezila številne kanale, po katerih naše skupno premoženje odteka v zasebne žepe.

Kje je opozicija?

Najbolj nestrpno pa pravzaprav čakamo na konkretnejši odziv opozicije. Spomnimo, vse od volitev in še prej so sedanje opozicijske stranke in nekdanji predsednik države SDS nenehno krivile, da je z rušenjem reform zakrivila padec prejšnje vlade. Po predstavitvi varčevalnega paketa se je opozicija sicer ostro odzvala, a zelo na kratko. Zdi se, da je tudi njih presenetila obsežnost predlaganih ukrepov. In kar je zanje najhuje, v svežnju niti ni pokojninske reforme. Kar je seveda logično, saj se paket ukrepov nanaša na kratkoročno zdravljenje javnih financ. S čimer je največja vladna stranka ostala dosledna, saj dejansko stoji za svojimi besedami s preteklega mandata, češ da pokojninska reforma ta trenutek ni prioritetna.

Seveda lahko pričakujemo, da se bo opozicija ujela in kmalu usekala po varčevalnih ukrepih. Če prištejemo še sindikate in vse tiste, ki aktualne vlade že tako ali tako ne marajo zaradi Janše, si lahko že v kratkem obetamo vladno krizo. Takole na prvi pogled se zdi situacija za koalicijo že vnaprej izgubljena. Ampak če bi bilo tako preprosto, sploh ne bi potrebovali volitev.

Glede na izredno kratke roke, ki jih je za dogovor s socialnimi partnerji postavil predsednik vlade, bomo bržčas kmalu videli, kje smo.

Vir fotografije: siol.net