Janez Stanovnik je v svojem življenju je opravljal kar nekaj pomembnih funkcij, tako v Ljubljani, Beogradu kot tudi v New Yorku in Ženevi, kjer je bil v Organizaciji združenih narodov na visokih funkcijah polnih 15 let. Danes večino svojega časa posveti borčevski organizaciji Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Kljub temu da je pravih borcev vsako leto manj, se število njihovih članov ne zmanjšuje, saj je vse več mladih, ki se lahko poistovetijo z idejami njihove organizacije.
Pogovarjamo se dve leti po odkritju grobišča v Hudi jami. Ali smo v teh dveh letih naredili dovolj? Smo dobili odgovore, ki smo jih iskali?
Po mojem mnenju pravih odgovorov ni, po drugi strani pa tudi so. Huda jama je zame simbol strahot vojne. Glede na raziskano je jasno, da so številne žrtve, najdene v Hudi jami, različnega izvora. Ravno v Sloveniji se je končevala vsa balkanska tragedija druge svetovne vojne. Na žalost se je to, kar se je vsa štiri leta dogajalo po Balkanu, sklenilo v Sloveniji. Moti me, da se Hudo jamo prikazuje kot moralni madež partizanstva. V resnici je Huda jama vredna vse obsodbe in je v neposrednem nasprotju s partizanskim zakonom. Umrli so žrtve končnih spopadov ob koncu druge svetovne vojne ali žrtve zunajsodnih procesov, ki to sploh niso bili, ampak so bila zunajsodna pogubljanja. Zaradi tega obžalujem, da zadevo pripisujejo partizanstvu, saj partizanstvo tak način obračunavanja najstrožje obsoja. Na drugi strani pa je po mojem mnenju treba videti tragedijo vojne in odnesti izkušnjo, vojne nikdar več.
/ … /
Danes te enotnosti ne čutimo več.
Tako je. Ne samo, da se ni končala, ampak se je začela. Stvari so se že umirile, imeli smo, da tako rečem, mešane zakone, družine, kjer sta oče in mati med vojno pripadala različnim stranem. Ljudje so rekli: bilo je grozno, pozabimo in živimo na novo. Vem, da se take stvari ne morejo preprosto pozabiti. Treba je odkrito povedati: to je bilo napak. Kot rečem jaz, bilo je napak, da so se po vojni dogajali poboji, poboje obsojam. Ne bom pa, ker se je zločin dogodil, tega vlekel iz ene generacije v drugo. Moralno resnico in pravico je treba postaviti, potem pa je treba na novo živeti, ampak kot narod. Mi na žalost postavljamo strankarstvo pred narodno enotnost. V nekaterih stvareh se lahko razlikujemo, zato imamo politične stranke, a ko gre za narod, moramo stopiti skupaj.
Več: Siol
