Kadarkoli se pojavi njegovo ime se nam pred očmi pojavijo planiške skakalnice. A je bil Stanko Bloudek (1890-1959) več kot to.
Rojen je bil v češki družini v Idriji. Ta je bila zaradi svojega rudnika zbirališče vseh tehničnih strokovnjakov nekdanje monarhije. Njegov oče Jaroslav je bil strojni inženir in tako se je družina selila od enega avstro ogrskega rudnika do drugega. Po njegovi smrti leta 1904 so se njegova vdova in otroci vrnili v Slovenijo. Po maturi ni čisto dobro vedel kaj bi. Najprej se je lotil študija slikarstva, nato pa se je vpisal na visoko tehniško šolo. To zadnje je bila boljša izbira.
Prav zgodaj se je navdušil za konstrukcijo letal in že leta 1910 naredil v Pragi svoje prve letalo imenovano Racek (Galeb). Vojna mu je naložila veliko dela in je kot letalski konstruktor deloval v Leipzigu, Dunaju, Budimpešti in na Češkem.
Konec vojni je spremenil vse. Nastala je nova država SHS in povojna obnova je zahtevala veliko sredstev, tako da so bila ta vedno omejena za vse ostale stvari. Bloudek je v novi državi sodeloval z ljubljanskim aeroklubom. Skupaj so zgradili enokrilno motorno letalo Sraka. Nekaj let kasneje pa še enokrilno dvosedežno letalo Bloudek XV, ljubkovalno imenovano Lojze. Vendar se je pri njegovi uporabi zgodila nesreča, v kateri je umrl pilot Janko Colnar. Nesreča je Bloudka tako potrla, da se je njegovo ukvarjanje z letalstvom praktično končalo.
Začel se je ukvarjati z avtomobilizmom in sicer je delal v delavnici Jožeta Peterca. V nadaljevanju pa se je pridružil kot glavni konstruktor Automontaži, ki se je ukvarjala s predelavo avtobusov in tovornjakov. Njegov projekt je bil tudi prvi domači avtomobil Triglav, ki pa ni doživel serijske proizvodnje.
Njegovo veselje je bil šport. Udejstvoval se je kot športnik, trener, organizator in mecen. Doma je bil v številnih športih, a vrhunskih rezultatov ni dosegel.
Najbolj pa je seveda poznan kot projektant in graditelj športnih objektov. Ne le skakalnic. Gradil je nogometna igrišča, igrišča za tenis, drsališče in atletske steze. Ni, da ni. Skonstruiral je tudi tedaj eno največjih smučarskih skakalnic v Planici, ki nosi ime Bloudkova velikanka. Vse skupaj je od leta 1932 projektiral kar 100 skakalnic. Pa žičnico na Krvavec in Pohorje ter žičnico na Črnem vrhu. Po drugi svetovni vojni je bil predsednik fizikalnega odbora Slovenije in vodja projektivnega biroja športne zveze Slovenije. Pravi funkcionar torej, saj je bil tudi predsednik Jugoslovanskega olimpijskega komiteja in član Mednarodnega. Po njem se imenuje največje vsakoletno priznanje na področju športa v Slovenije: Bloudkovo priznanje.
