Dr. Dušan Keber je 17. marca letos v Dnevnikovem Objektivu objavil članek z naslovom Pred sedemnajstimi. Z njim je opozoril na referendum o pravici do oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP), s katerim naj bi po njegovem mnenju »velika večina od ene tretjine upravičencev, ki so se ga udeležili, peščici samskih žensk odvzela pravico do oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP); do teh postopkov sta ostala upravičena samo moški in ženska, ki živita v zakonski ali zunajzakonski skupnosti.«
V skoraj vseh segmentih družbenega življenja se naša družba pospešeno amerikanizira. Pri tem presajanju »ideologije svobodnega sveta« pa ni opaziti upoštevanja različnih korenin iz katerih se poraja evropska družba in korenin iz katerih raste ameriška družba.
| V uredništvo smo prejeli predlog g. Rada Krušiča, da objavimo njegov odmev na Kebrov zapis v Dnevnikovem objektivu, saj se nam zdi pomembno, da se tudi širša javnost zave, da se krogi blizu oblasti očitno še vedno zavzemajo za pravico samskih žensk do oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP). |
Z dr. Dušanom Kebrom, sicer izjemnim intelektualcem in družbenim mislecem, se je pogosto mogoče strinjati, ne pa tudi z zapisanim, ki ga je objavil pod naslovom Sedemnajst let pozneje.
Na prvem mestu sem kritičen do vsiljevanja kategorij »pravice manjšin« Vsaka že minorna skupina ljudi, bi po tej analogiji postala manjšina, ki ji pripadajo posebne pravice iz naslova človekovih pravic, pa pri tem sploh ne gre za formalna združenja, pri katerih bi se iskalci posebnih pravic združevali v društva, imeli organe društva ipd. Ne, to v njihovem imenu počne »mainstream«: intelektualci, nekateri novinarji, feministična gibanja ter tiste politične stranke, ki v tem vidijo tržno nišo.
Nadalje bi izpostavil obreganje dr. Kebra v medicinsko obravnavo para, moškega in ženske, kot prejemnika biomedicinske pomoči pri oplojevanju (dalje OBMP). In kaj naj bi bilo pri tem narobe? Le par moškega in ženske je bil tisti, ki je skozi 2 milijona let evolucije in skozi katastrofične razmere (Harari, Homo sapiens, sapiens, 2016), od pokončnega človeka dalje, pripeljal človeka do današnje civilizacijske stopnje. Zato je predvsem takšen par vreden posebne družbene podpore. Vztrajanje dr. Kebra pri ločeni obravnavi moškega in ženske vodi v raztelešenje družbe, kar zelo ustreza neoliberalnim silam, pri čemer je izpostavljeni posameznik lahka tarča potrošništva.
Nasprotovanje dr. Kebra ne daje vtisa strokovnosti, njegova trditev »da si je slovenska medicina izmislila novo definicijo neplodnosti, da odreka zdravljenje neplodnosti samski ženski«, je vendarle za lase privlečena, saj Svetovna zdravstvena organizacija na svoji spletni strani, v rubriki »Spolnost in reproduktivno zdravje«, eksplicitno zapiše: »Neplodnost je nezmožnost spolno dejavnega para, da brez rabe kontracepcije, v enem letu doseže nosečnost«. Zato je subjekt zdravljenja par in ne posameznik. Še iz življenja vemo, da sta moški in ženska v prvem paru lahko neplodna, v drugi kombinaciji pa lahko hitro pride do zanositve. Prav nič ne dvomim, da tudi dr. Keber ta stališča Svetovne zdravstvene organizacije pozna, a vseeno vztraja pri zavajajočih trditvah, zato se moramo vprašati: »Apologet koga ali česa je dr. Dušan Keber?«
Primera, ki ga omenja dr. Keber, o odklonitvi OBMP zaradi smrti moža pa ne poznam. Morda se bo s pojasnili javil kdo od pristojnih sodelujočih pri tem primeru.
Kam vodi biomedicinski inženiring, če bo OBMP na voljo tudi samskim ženskam? Zlasti ženskam, ki sicer niso po naravni poti neplodne, ampak OBMP koristijo zato ker ga lahko. Kot alternativo naravni zanositvi. Kakšna bo družba prihodnosti?
Večina držav sicer ima anonimno darovanje semena, a partnerja v primeru OBMP legalno prevzamete vlogo staršev, s čimer rojeni otrok dobi nujno identiteto. Če gre za oploditev samske ženke s semenom anonimnega darovalca, pa tega »očeta« – njegove identitete – ni. Izkušnje so pokazale, da imajo otroci, rojeni po teh postopkih, zaradi neznanega očeta hude težave z oblikovanjem svoje identitete. Zato so v državah, kjer je možna OBMP samske ženske z darovanim semenom, npr. Združeno kraljestvo in Švedska, uvedli neanonimno darovanje z namenom, da zmanjšajo škodo, ki jo imajo otroci po takih postopkih in ne iz drugih razsvetljenih nagibov.
Za siceršnji prirastek otrok se mora med moškim in žensko zgoditi kemija. Pozitiven odnos. In morata imeti vsaj minimalne socialne sposobnosti. Pri OBMP za samske ženske po varianti dr. Kebra ta socialnost ni nujna, zato se bo vloga moškega zreducirala na anonimnega dajalca semena. Se socialnemu mislecu dr. Kebru ne zdi, da so to temelji za odtujeno družbo prihodnosti?
Namesto, da dr. Keber opozarja na »napredne« zakone v drugih državah in, da oznanja liberalnost pri oploditvah, naj bi raje vzpodbujal družboslovni dialog. Mar ga ne zanimajo, kaj o problematiki mislijo biologi in kaj antropologi ter strokovnjaki drugih strok, če že svoje stanovske kolege tako prezira? Tudi Družinski zakonik bi morali umakniti iz političnega kupčkanja in nasilnega vsiljevanja.
Tudi ni res, da je v večina držav dovoljen OBMP. V resnici je dovoljen samo v polovici držav EU. V svetu pri uveljavljanju teh »pravic« prednjačijo države, ki imajo istočasno omenjen dostop do splava v primeru neželene nosečnosti. Toliko o resničnih pravicah žensk in njihovi družbeni vlogi v državah, kjer dovoljujejo njihovo oplojevanje z darovanim semenom!
S predlaganimi ukrepi dr. Kebra ne bi mogli odpraviti diskriminacije samskih žensk, saj te diskriminacije ni. Bi pa se ustvarila diskriminacija samskih moških, kajti oni ne bi hkrati dobili enakovrednega dostopa do nadomestnih maternic in darovanih jajčec. Prizadevanje dr. Kebra in prevladujočega »mainstreama« bi bilo razumljivo, če bi bil obstoj človeške rase ogrožen. Pa ni! Zato poskusu, da bi družbeni inženiring nadomestil naravne poti reprodukcije, ni mesta. Razen v primerih, kjer obstajajo vsi socialni in medicinski razlogi, kot velja že sedaj.
